Obveščamo Vas, da je z dnem 9.5.2016 spremenjen ordinacijski čas otroškega in šolskega dispanzerja. Spremenjen ordinacijski čas je objavljen na spletni strani Zdravstvenega doma pod zavihkom "Ambulante".
Za več informacij pokličite na številko 03/56-55-045 (otroški dispanzer) ali 03/56-55-073 (šolski dispanzer).
Hvala za razumevanje!

 

Splošno o e-receptu
NAMEN: rešitev elektronskega predpisovanja in elektronske izdaje zdravil (eRecept) podpira celoten proces predpisovanja in izdaje zdravil na zelenem in belem receptu, ki se jeprej izvajal v papirni obliki na primarni in sekundarni ravni zdravtsvenih storitev. Podpora pri odločanju in poizvedba o interakcijah med zdravili je narejena kot dodatni del rešitev in je enako implementirana tako za predpisovalce kot za izdajatelje zdravil. Rešitev zdravniku omogoča izdelavo elektronskega recepta, ki je elektronsko podpisan in po varni poti poslan v sistem, od koder ga pridobi farmacevt v lekarni ob izdaji zdravila na zahtevo pacienta.
CILJI PROJEKTA:
 - povečati varnost pacientov in zmanjšanje napak zaradi napačne uporabe zdravil z izboljšano beljivostjo receptov, manjšim številom administrativnih napak.
- poenostaviti postopke za paciente v primerih, ko se recept z upoštevanjem medicinskih smernic lahko izda v odsotnosti pacientam, saj v tem primeru pacientu ne bo potrebno obiskati predpisovalca za prevzem recepta.
- zagotoviti učinkovitejše prepisovanje in uporabo zdravil z upoštevanjem podatkov o predhodno prepisanih in izdanih zdravilih.
- povečati učinkovitost procesa izdaje zdravil znotraj posameznih akterjev in med akterji v zdravstvu, predvsem z zmanjševanjem nepotrebnih stikov in poti.
- zmanjšati administrativne stroške z odpravo uporabe papirnih obrazcev (makup obrazcev, tiskanje v ambulantah, arhiv v lekarnah):
- zagotoviti potrebne podatke za različne analize, vključno z različnimi raziskavami.
UPORABNIKI: zdravniki, farmacevti, pacienti.

ZD ZAGORJE IN ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER VAS VABI NA UVODNI DELAVNICI:

1. ZDRAV ŽIVLJENSKI SLOG,
KI BO V PONEDELJEK, 7. SEPTEMBRA 2015 ob 17.00 uri.

2. DEJAVNIKI TVEGANJA
KI BO V PONEDELJEK, 21. SEPTEMBER 2015 ob 17.00 uri.

Na uvodnih delavnicah vam bomo skušali svetovati, vam predstaviti dejavnike tveganja in preproste spremembe v načinu življenja, ki lahko obogatijo vaše zdravje.

Vsa predavanja bodo potekala v sejni sobi ZD Zagorje, 2. nadstropje.

  Če vas je pičila čebela, takoj poiščite želo in ga odstranite. Strup se v kožo absorbira v prvih 20 sekundah, in prej ko boste želo odstranili, prej boste ublažili bolečino in preprečili otečenost.

Žela ne odstranjujte s pinceto ali s stiskanjem, ker boste tako predrli vrečico s strupom in strup se bo razširil še hitreje. Želo boste najlažje izvlekli z nohti.
Uporabite lahko tudi kreditno kartico, če jo imate pri roki.

Osa ali sršen žela ne puščata, zato mesto pika le pravilno oskrbite.

Prizadeti del dobro sperite pod tekočo vodo z milom, osušite in nanj položite mrzel obkladek, da boste zmanjšali bolečino.

Mesto pika nato namažite z antihistaminsko kremo (dobite jo v lekarni brez recepta), ki bo kožo prijetno ohladila in ublažila srbenje.

V primeru nastanka otekline si pomagajte s hladnim obkladkom.

Če se stanje poslabšuje je potrebno poiskati zdravniško pomoč.
Prav tako takoj poiščite zdravniško pomoč v primeru alergijske reakcije, kot je oteženo dihanje ali otečeno grlo in jezik, Ljudje, ki imajo znano alergijo na pike žuželk, imajo pri sebi komplet za prvo pomoč, zato ga ob morebitnem piku takoj uporabite. Če imate predpisano injekcijo adrenalina, jo uporabite takoj, kot vam je naročeno.

V primeru pika v ustno votlino ali predel žrela poskusite mesto pika hladiti od zunaj (hladen obkladek) in od znotraj (srkajte hladno tekočino, ližite kocko ledu) in nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Vir: http://www.aktivni.si/zdravje/kako-ravnati-ob-piku-zuzelke/

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti za občutljivejše skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo.



Koga lahko vročina najbolj prizadene?
• starejše in otroke,
• bolnike: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni, na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
• ljudi s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
• ljudi, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest.

Kakšne težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa:

• kožne izpuščaje
• vročinske krče
• vročinsko izčrpanost
• omedlevico-kratkotrajno izgubo zavesti
• vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki nastanejo zaradi vročine?
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto tako, da:

 zmanjšamo izpostavljenost vročini:
• HLADIMO PROSTORE IN SEBE

• Umaknemo se v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE. Prostore hladimo in ohranjajmo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.

• Če vsi ti načini ne zadoščajo si pomagamo z napravami, ki dodatno porabljajo energijo. Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka35°C. Prostore učinkovito hladijo klimatske naprave.
Kolikor je le mogoče se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih.
Če je doma ali v službi vroče, poiščimo hladen prostor, kjer je le mogoče (nakupovalni centri, knjižnice...) –tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine.
Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.

 zmanjšamo nastajanje toplote:
•OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST, saj pri fizični aktivnosti nastaja toplota.
Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.

•Uživamo »lahko hrano«, v manjših obrokih.

 omogočimo telesu odvajanje toplote:
• IZBIRAMO PRIMERNAOBLAČILA. Oblačimo se v lahka, ohlapna oblačila.

• UŽIVAMO ZADOSTNE KOLIČINE TEKOČIN. Tako nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini. Potenje je zelo
pomembno za ohlajanja telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti (delu, športu, igranju...).
Priporočamo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode -primerna temperatura je temperatura vode iz pipe.
Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijemo tudi, če še nismo žejni. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju (toplota, vlaga...), telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja...

Pri večji telesni aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno višje.
Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami,
približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le te večje: okvirno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu pa so še višje.
O vsebnosti vode v telesu telo sporoča z občutkom žeje ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine.

Opozorilo: če nam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijemo, ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se z zdravnikom posvetujemo, koliko tekočine lahko zaužijemo v vročem vremenu. V času telesne aktivnosti pijemo več. Pri daljših, večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.

 Pomagamo drugim:
• Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim pritiskom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč.
• NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
• V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo.
• Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.

 Ne pozabimo:
•Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10 do 16 uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem t.j. SZF oz. angl. »sun protection factor« -SPF najmanj 30 (številčna oznaka -UVB zaščita, krožna oznaka –zaščita pred UVA žarki).

• Bodimo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. V vročini se HRANA hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijemo.

• ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.

• Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja. Povezava na opozorila o vročinskih valovih na spletnih straneh Agencije RS za okolje: