Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti za občutljivejše skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo.
Koga lahko vročina najbolj prizadene?
•
starejše in otroke,
•
bolnike: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni, na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
•
ljudi s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
•
ljudi, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest.
Kakšne težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa:
• kožne izpuščaje
• vročinske krče
• vročinsko izčrpanost
• omedlevico-kratkotrajno izgubo zavesti
• vročinsko kap.
Kako lahko preprečimo težave, ki nastanejo zaradi vročine?
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto tako, da:
zmanjšamo izpostavljenost vročini:
•
HLADIMO PROSTORE IN SEBE
• Umaknemo se v
SENCO ali v
HLADNEJŠE PROSTORE. Prostore hladimo in ohranjajmo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.
• Če vsi ti načini ne zadoščajo si pomagamo z napravami, ki dodatno porabljajo energijo. Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka35°C. Prostore učinkovito hladijo klimatske naprave.
Kolikor je le mogoče se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih.
Če je doma ali v službi vroče, poiščimo hladen prostor, kjer je le mogoče (nakupovalni centri, knjižnice...) –tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine.
Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.
zmanjšamo nastajanje toplote:
•
OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST, saj pri fizični aktivnosti nastaja toplota.
Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
•Uživamo »lahko hrano«, v manjših obrokih.
omogočimo telesu odvajanje toplote:
•
IZBIRAMO PRIMERNAOBLAČILA. Oblačimo se v lahka, ohlapna oblačila.
•
UŽIVAMO ZADOSTNE KOLIČINE TEKOČIN. Tako nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini. Potenje je zelo
pomembno za ohlajanja telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti (delu, športu, igranju...).
Priporočamo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode -primerna temperatura je temperatura vode iz pipe.
Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijemo tudi, če še nismo žejni. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju (toplota, vlaga...), telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja...
Pri večji telesni aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno višje.
Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami,
približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le te večje: okvirno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu pa so še višje.
O vsebnosti vode v telesu telo sporoča z občutkom žeje ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine.
Opozorilo: če nam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijemo, ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se z zdravnikom posvetujemo, koliko tekočine lahko zaužijemo v vročem vremenu. V času telesne aktivnosti pijemo več. Pri daljših, večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.
Pomagamo drugim:
• Nekateri ljudje so bolj
OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim pritiskom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč.
•
NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
• V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo
ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo.
• Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
Ne pozabimo:
•Ne pozabimo na zaščito pred
SONCEM. V času njegove največje moči (med 10 do 16 uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem t.j. SZF oz. angl. »sun protection factor« -SPF najmanj 30 (številčna oznaka -UVB zaščita, krožna oznaka –zaščita pred UVA žarki).
• Bodimo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. V vročini se
HRANA hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijemo.
•
ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
• Spremljamo
NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja. Povezava na opozorila o vročinskih valovih na spletnih straneh Agencije RS za okolje: