Če vas je pičila čebela, takoj poiščite želo in ga odstranite. Strup se v kožo absorbira v prvih 20 sekundah, in prej ko boste želo odstranili, prej boste ublažili bolečino in preprečili otečenost.

Žela ne odstranjujte s pinceto ali s stiskanjem, ker boste tako predrli vrečico s strupom in strup se bo razširil še hitreje. Želo boste najlažje izvlekli z nohti.
Uporabite lahko tudi kreditno kartico, če jo imate pri roki.

Osa ali sršen žela ne puščata, zato mesto pika le pravilno oskrbite.

Prizadeti del dobro sperite pod tekočo vodo z milom, osušite in nanj položite mrzel obkladek, da boste zmanjšali bolečino.

Mesto pika nato namažite z antihistaminsko kremo (dobite jo v lekarni brez recepta), ki bo kožo prijetno ohladila in ublažila srbenje.

V primeru nastanka otekline si pomagajte s hladnim obkladkom.

Če se stanje poslabšuje je potrebno poiskati zdravniško pomoč.
Prav tako takoj poiščite zdravniško pomoč v primeru alergijske reakcije, kot je oteženo dihanje ali otečeno grlo in jezik, Ljudje, ki imajo znano alergijo na pike žuželk, imajo pri sebi komplet za prvo pomoč, zato ga ob morebitnem piku takoj uporabite. Če imate predpisano injekcijo adrenalina, jo uporabite takoj, kot vam je naročeno.

V primeru pika v ustno votlino ali predel žrela poskusite mesto pika hladiti od zunaj (hladen obkladek) in od znotraj (srkajte hladno tekočino, ližite kocko ledu) in nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Vir: http://www.aktivni.si/zdravje/kako-ravnati-ob-piku-zuzelke/

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti za občutljivejše skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo.



Koga lahko vročina najbolj prizadene?
• starejše in otroke,
• bolnike: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni, na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
• ljudi s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
• ljudi, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest.

Kakšne težave povzroča vročina?
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa:

• kožne izpuščaje
• vročinske krče
• vročinsko izčrpanost
• omedlevico-kratkotrajno izgubo zavesti
• vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki nastanejo zaradi vročine?
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto tako, da:

 zmanjšamo izpostavljenost vročini:
• HLADIMO PROSTORE IN SEBE

• Umaknemo se v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE. Prostore hladimo in ohranjajmo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.

• Če vsi ti načini ne zadoščajo si pomagamo z napravami, ki dodatno porabljajo energijo. Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka35°C. Prostore učinkovito hladijo klimatske naprave.
Kolikor je le mogoče se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih.
Če je doma ali v službi vroče, poiščimo hladen prostor, kjer je le mogoče (nakupovalni centri, knjižnice...) –tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine.
Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.

 zmanjšamo nastajanje toplote:
•OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST, saj pri fizični aktivnosti nastaja toplota.
Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.

•Uživamo »lahko hrano«, v manjših obrokih.

 omogočimo telesu odvajanje toplote:
• IZBIRAMO PRIMERNAOBLAČILA. Oblačimo se v lahka, ohlapna oblačila.

• UŽIVAMO ZADOSTNE KOLIČINE TEKOČIN. Tako nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini. Potenje je zelo
pomembno za ohlajanja telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti (delu, športu, igranju...).
Priporočamo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode -primerna temperatura je temperatura vode iz pipe.
Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijemo tudi, če še nismo žejni. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju (toplota, vlaga...), telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja...

Pri večji telesni aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno višje.
Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami,
približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le te večje: okvirno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu pa so še višje.
O vsebnosti vode v telesu telo sporoča z občutkom žeje ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine.

Opozorilo: če nam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijemo, ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se z zdravnikom posvetujemo, koliko tekočine lahko zaužijemo v vročem vremenu. V času telesne aktivnosti pijemo več. Pri daljših, večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.

 Pomagamo drugim:
• Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim pritiskom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč.
• NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
• V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo.
• Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.

 Ne pozabimo:
•Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10 do 16 uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem t.j. SZF oz. angl. »sun protection factor« -SPF najmanj 30 (številčna oznaka -UVB zaščita, krožna oznaka –zaščita pred UVA žarki).

• Bodimo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. V vročini se HRANA hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijemo.

• ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.

• Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja. Povezava na opozorila o vročinskih valovih na spletnih straneh Agencije RS za okolje:

V PROGRAM SVIT BODO ODSLEJ VABLJENE OSEBE DO 74. LETA

V Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, bodo od julija 2015 dalje vabljene osebe med 50. in 74. letom starosti. V posameznem ciklu izvajanja programa, ki traja dve leti, bo vabilo za sodelovanje v Programu Svit prejelo nekaj več kot pol milijona oseb.

Čeprav se bo vabljenje populacije med 69. in 74. letom, ki doslej v Program Svit še ni bila vključena, pričelo izvajati v juliju, bodo vabilo za sodelovanje v Programu do konca leta postopoma prejeli tudi vsi, ki so rojeni pred julijem leta 1941. Vabljenje se bo nato nadaljevalo po ustaljenem redu - na neparno letnico bodo vabljene osebe, ki so rojene na neparno leto rojstva, na parno letnico pa vsi, ki so se rodili na parno leto, vse do dopolnjenega 74. leta starosti.


Vsem, ki zaradi starosti niso imeli več možnost sodelovanja v programu in jo bodo sedaj z dvigom zgornje meje znova imeli, svetujemo, naj sprejmejo vabilo, se testirajo in poskrbijo za svoje zdravje.

Rak na debelem črevesu ali danki je bolezen, ki se v telesu razvija več let, preden se pojavijo prvi simptomi. S testiranjem na prikrito krvavitev lahko zaznamo, da se v našem telesu nekaj dogaja, še preden do bolezni sploh pride. Zaznamo lahko že predrakave spremembe, ki se pojavijo na steni črevesa, jih odstranimo in s tem razvoj bolezni preprečimo. Ker spremembe ne krvavijo vedno, je pomembno, da se testiramo vsaki dve leti, ko prejmemo vabilo za sodelovanje v Programu Svit, saj je tako večja verjetnost, da zaznamo krvavitev. Za več informacij o Programu Svit obiščite www.program-svit.si ali se obrnite na Svitovo kontaktno točko v našem zdravstvenem domu, vsak ponedeljek med 12.00-14.00 uro

3. JUNIJA obeležujemo DAN BOLEZNI VEN
Kronična bolezen ven (KBV) je zelo razširjena bolezen, celo pogostejša od osteoporoze, pa vendar ji namenjamo še premalo pozornosti. Kronična bolezen ven ni le estetska težava, ker nam izgled nog kazijo odebeljene in temno obarvane vene, ampak jo opredeljujejo kot sklop simptomov in znakov, ki nastanejo zaradi povečanega tlaka v povrhnjih in/ali globokih venah spodnjih udov. VEČ O BOLEZNI VEN......

Vsredo, 20.5.2015,  je v avli Kulturnega centra Delavski dom Zagorje  v sodelovanju Zdravstvenega doma Zagorje in Vrtca Zagorje ob Savi, potekala otvoritev razstave otroških izdelkov ob zaključku projekta "LEPI ZOBKI 2014/ 2015",  ki v naši občini poteka že peto leto zapored.

Obiskala nas je slončica Eli in nas skupaj z njenimi prijatelji in otroci iz Vrtca Zagorje popeljala v džunglo. Spoznavali smo kdaj, kako, s čim,... koliko časa in na kakšen način moramo skrbeti za zobke, da ostanejo lepi in zdravi.

Razstava je odprta do četrtka, 21.5.2015, do 18.00 ure.

Vljudno vabljeni!

14. MAJA obeležujemo slovenski dan boja proti melanomu.

Melanom je najmanj pogosta oblika kožnega raka, a zato najnevarnejša, saj se hitro razširi v sosednja tkiva in različne organe, pojavi pa se tudi pri mlajših osebah. Obenem je melanom ena redkih bolezni, ki jo lahko dejansko opazimo in pravočasno ukrepamo.
Vsako leto več kot dvema milijonoma svetovnega prebivalstva diagnosticirajo kožni rak. Glede na poročilo organizacije Združenih narodov pa se bo ta stalno naraščajoča številka še podvojila v državah, kjer je večina prebivalstva belopolta.
Melanom je bolezen, ki lahko doleti vsakega od nas.

Eden od dejavnikov tveganja je naša genska osnova, na katero ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na drugi najpomembnejši dejavnik tveganja, to je naše vedenje pri izpostavljanju soncu.

S pravilnim vedenjem na soncu in ustrezno zaščito pred škodljivimi učinki UV-žarkov ter z rednim samopregledovanjem kože, še posebej, če spadamo v skupine ljudi z največjim tveganjem, lahko zmanjšamo možnost obolenja za melanomom oz. morebitno sumljivo spremembo na koži zgodaj odkrijemo, s čimer bistveno izboljšamo uspešnost zdravljenja in preživetja v primeru, da gre za melanom.

V približno 30 % primerov se razvije v že obstoječem kožnem znamenju, v približno 70 % pa se pojavi kot novo znamenje kjerkoli drugje na koži. Hitro se razširi v sosednja tkiva in v različne organe, zato je umrljivost zaradi melanoma visoka. V rizično skupino spadajo ljudje, ki se izpostavljajo soncu, ljudje s svetlo poltjo in ljudje z velikim številom pigmentnih znamenj.








KAKO PREPOZNAMO MELANOM?
Melanom najpogosteje nastane na delih telesa, ki so izpostavljeni soncu, lahko pa se pojavi kjerkoli na telesu. Lahko nastane kot ploščata lisa v ravni kože ali pa kot privzdignjena bulica. V starejših letih se lahko pojavi na koži kot lentiginozni melanom, ki ga zelo lahko zamenjamo s starostno pego, saj je rjavkaste barve in raste v ravni kože.
Melanom, še posebej v zgodnjih stadijih, ni nujno rašča nad nivojem kože, temveč se lahko pojavi v številnih oblikah. Zato ne smemo prezreti nikakršne na novo zrasle ali že obstoječe spremembe oz. znamenja na koži, ki se kakorkoli spreminja. V primeru, da opazimo, da se znamenje spreminja (velikost, barva, oblika ali debelina) in/ali da srbi, da krvavi, da iz njega teče izcedek ali da je podobno rani, ki se nikakor ne zaceli, se moramo takoj posvetovati z osebnim zdravnikom ali z dermatologom.
Najboljša metoda za odkrivanje melanoma je metoda ABCDE, ki nas opozarja, na katere spremembe znamenj moramo biti pozorni.
Redno pregledovanje znamenj na koži (4-krat na leto) je nujno za zgodnje odkritje melanoma.
Najboljša zaščita pred njim je, da ničesar ne jemljete za samoumevno. V primeru nenadne spremembe znamenja ali hitrega nastanka novega znamenja, se takoj posvetujte z osebnim zdravnikom, ki vas bo po potrebi napotil k dermatologu.

Kako prepoznati nevarnosti in na katere znake moramo biti pozorni?

	ZNAMENJE	MELANOM
KAKŠNA JE OBLIKA ZNAMENJA?	OKROGLO IN  SIMETRIČNO	ASIMETRIČNO
KAKŠEN JE ROB ZNAMENJA?	PRAVILEN/ RAVEN	NEPRAVILEN Z IZRASTKI
KAKŠNE BARVE JE ZNAMENJE?	ENOBARVNO	VEČBARVNO OD SVETLO RJAVE DO ČRNE
KAKO VELIKO JE ZNAMENJE?	MAJHNO( < 6mm)	VEČJE (> 6mm)
STE V ZADNJEM ČASU OPAZILI KAKŠNO OD ZGORAJ NAŠTETIH SPREMEMB?	SPREMEMBE V VELIKOSTI, OBLIKI, BARVI IN DEBELINI PIGMENTNEGA ZNAMENJA

V primeru, da opazite, da se znamenje spreminja glede na zgoraj navedene Kriterije in/ali da srbi, da krvavi, da iz njega teče izcedek ali da je podobno rani, ki se nikakor ne zaceli, se takoj posvetujte z osebnim zdravnikom ali z dermatologom.

Preventiva
Uporaba zaščitnih pripravkov ne izključuje potrebe po osnovnih previdnostnih ukrepih med izpostavljanjem soncu:

Izogibajte se najmočnejšemu soncu (med 10. in 17. uro oz. kadar je UV-indeks ≥ 3).
Ne dovolite, da vas sonce opeče!
Ne obiskujte solarijev.



Dojenčkov in otrok ne izpostavljajte soncu.



Zaščitite dojenčke, otroke in sebe s klobukom, sončnimi očali in oblačili.
Otroke zaščitite tudi z rednim
nanosom zaščitnih pripravkovz ZF 30 ali več.


Uporabite zaščitni pripravek (ZF > 20), primeren vašemu tipu in fototipu kože. Nanesite zaščitni pripravek v debelem sloju pred izpostavljanjem soncu in nanose pogosto ponavljajte, predvsem po kopanju, potenju in otiranju z brisačo.

Pordela koža po izpostavljanju soncu pomeni, da je nastala opeklina. Mehurjasta opeklina in/ali bolečina, ki trajajo vsaj dva dni, so znaki hude sončne opekline.

Kako si sam pregledam znamenja?
Pregled kože naredimo s pomočjo ogledala in upoštevanja kriterijev ABCDE metode .

Več o melanomu najdete TUKAJ

VIR:
http://www.melanoma-day.com/sl/o-melanomu

7. aprila 2015 obeležujemo SVETOVNI DAN ZDRAVJA.

Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto izbere temo, ki je pomembna za javno zdravje. Letošnja tema svetovnega dneva zdravja je VARNOST HRANE.
Pozornost letošnjega svetovnega dneva zdravja je usmerjena v ozaveščanje javnosti o pomenu oskrbe z varno hrano. Ta vpliva na zmanjšanje pojava številnih boleznih, ki so povezane z uživanjem neustrezne hrane, s tem pa tudi na boljše zdravje ljudi.

Ključna sporočila letošnjega svetovnega dneva zdravja so:

1. Zagotoviti je potrebno dostop do zadostnih količin varne hrane;
2. Hrana lahko vsebuje bakterije, viruse, parazite ali kemične snovi, ki povzročajo več kot 200 bolezni, od driske do rakavih bolezni;
3. Okužbe prebavil, povezane s hrano in z vodo, povzročijo vsako leto več kot dva milijona smrti, od tega največ med otroki;
4. Zagotavljanje varne in zdrave hrane ter zagotavljanje varne preskrbe s hrano predstavlja temeljno nalogo vsake družbe.

Posebej občutljivi in izpostavljeni boleznim, ki so povezane z neustrezno hrano, so dojenčki, mali otroci, starejši in bolniki.

Nevarna hrana je povezana s smrtjo približno 2 milijona ljudi letno - vključno s številnimi otroki. Hrana, ki vsebuje škodljive bakterije, viruse, parazite ali kemične snovi, je odgovorna za več kot 200 bolezni, od driske do raka.


Nove grožnje za varnost hrane se vedno pojavljajo. Spremembe v proizvodnji živil, distribuciji in potrošnji; spremembe v okolju; novi in nastajajoči patogeni; protimikrobna odpornost – vse to predstavlja izziv za nacionalne sisteme za varnost živil. Povečanje potovanj in trgovine tudi poveča verjetnost, da se kontaminacija razširi na mednarodno raven.
Ker je naša preskrba s hrano vse bolj globalizirana, postaja vse bolj in bolj očitna potreba po okrepitvi sistemov za varnost živil v in med vsemi državami. To je razlog, zakaj WHO spodbuja prizadevanja za izboljšanje varnosti preskrbe s hrano, od kmetije do krožnika (in povsod vmes).
WHO pomaga državam preprečevati, odkrivati in se odzivati na izbruhe okužb in bolezni povezanih s hrano - v skladu s Codex Alimentarius, zbirko mednarodnih živilskih standardov, smernic in kodeksov ravnanja, ki zajema vso glavno hrano in procese. Skupaj z Organizacijo za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO), WHO opozarja države glede nujne varnosti hrane prek mednarodne informacijske mreže.

Pet nasvetov kako do varne (zdrave) hrane.
Varnost hrane je skupna odgovornost. Pomembno je, da deluje skupaj celotna veriga proizvodnje živil - od kmetov in proizvajalcev, prodajalcev in potrošnikov. Na primer, WHO-jevih pet nasvetov za varnejšo hrano ponuja praktične smernice za prodajalce in potrošnike za ravnanje in pripravo hrane:

Nasvet 1: Naj bo čisto.

Nasvet 2: Ločeni surova in kuhana hrana.

Nasvet 3: Temeljito skuhajte (specite) hrano.

Nasvet 4: Hrana naj bo na primernih temperaturah.

Nasvet 5: Uporaba pitne (neoporečne) vode in neoporečnih surovin.

Več o zagotavljanju varnosti živil si preberite tukaj…..

Svetovni dan zdravja 2015 je priložnost, da se opozori ljudi, ki delajo v različnih vladnih resorjih, kmete, proizvajalce, trgovce na drobno, zdravstvene delavce - kot tudi potrošnike - o pomenu varnosti hrane ter o delu, ki jih lahko vsak od njih odigra pri zagotavljanju, da so lahko vsi prepričani, da je hrana na krožniku varna za uživanje.


VIRI:
http://www.nijz.si/podrocja-dela/moje-okolje/varnost-zivil
http://www.zdus-zveza.si/bliza-se-svetovni-dan-zdravja-nase-aktivnosti-v-okviru-programa-ada
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/program_strokovni_posvet_9_4_2015-koncno.pdf

2. aprila 2015 obeležujemo SVETOVNI DAN ZAVEDANJA O AVTIZMU

18. decembra 2007 je Generalna skupščina Združenih narodov United Nations sprejela resolucijo, ki razglaša 2. april za svetovni dan zavedanja o avtizmu.
Resolucija spodbuja države članice, naj med svojim prebivalstvom povečajo zavedanje o avtizmu ter s tem pripomorejo k zgodnji diagnozi avtizma in čim prejšnjemu posredovanju pri posamezniku.
Glavni namen tega je povečanje zavedanja o bolezni ter njena čimprejšnja diagnoza ter pomoč posamezniku.

V Sloveniji se problematiki avtizma še posebej posvečamo od leta 2005 naprej, ko sta bila ustanovljena Center za avtizem in Inštitut za avtizem.
Po navedbah omenjenega centra je v državi trenutno približno 20.000 oseb z avtizmom, od tega okrog 4.000 otrok.

V razvitih državah je avtizem poznan kot oblika invalidnosti, visoko pa je tudi zavedanje o koristih in potencialih, ki jih imajo avtisti.
Kljub temu pa je v omenjenih državah moč opaziti veliko stopnjo socialne izključenosti le-teh. Za avtiste je namreč značilna nesposobnost vzpostavljanja socialne komunikacije ter interakcije z drugimi in izčrpanost. Razloge za izključnost pa je potrebno iskati tudi v neurejenem družbenem okolju, nerazumevanju problematike avtizma ter nerazumevanju samega avtizma.

Avtizem je razvojna nevrološka motnja, ki se kaže že v zgodnjem otroštvu. Je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS*.
Več o avtizmu…..
Prvi znaki avtizma… več

Diagnosticirati avtizem ni lahko, saj diagnoza temelji na vedenju in ne na bioloških, organskih pokazateljih (npr. s pregledom krvi, urina itd. ne moremo diagnosticirati avtizma).
Avtizem je razvojna motnja, ki se kaže predvsem na nivoju komunikacije- tako verbalne kot neverbalne, socialnih veščinah, obnašanju in pri učenju.VEČ.........

Avtizem ni motnja v duševnem razvoju, čeprav imajo posamezniki z avtizmom velike težave z učenjem na običajen način. Motnjo v duševnem razvoju ima približno 25procentov posameznikov z MAS*.
Avtizem je nevrološko – biološka motnja katere simptome lahko omilimo z zgodnjo obravnavo. Od te je odvisno v koliki meri se bodo razvili otrokovi potenciali in koliko bo napredoval na področjih, kjer ima primanjkljaje.
*MAS – motnje avtističnega spektra


FOTO: http://www.ringaraja.net/clanek/avtizemnas-vsakdanji_2931.html?page=all

24. marca obeležujemo svetovni dan TUBERKULOZE.

Svetovni dan tuberkuloze je namenjen osveščanju javnosti, saj je tuberkuloza najpogostejša nalezljiva bolezen na svetu, za katero vsako leto umreta 2 milijona ljudi.

TUBERKULOZA se je pojavila že pred tisočletji. Opisi bolezni so znani že od Hipokrata naprej, šele sredi 19. stoletja pa so odkrili, da gre za nalezljivo bolezen. 24. marca 1882 je nemški zdravnik Robert Koch prvi odkril povzročitelja, bacil tuberkuloze (Mycobacterium tuberculosis), ki so ga najprej poimenovali Kochov bacil. Svetovna zdravstvena organizacija je zato ta dan razglasila za svetovni dan boja proti tuberkulozi.









Leta 1905 je za to odkritje dobil Nobelovo nagrado.

V Sloveniji je v zadnjih letih število bolnikov s tuberkulozo vedno manjše, kar je posledica stalnega nadzora nad boleznijo. V letu 2007 je bilo v Sloveniji registriranih 218 bolnikov s tuberkulozo, kar je 10,8 primerov na 100 tisoč prebivalcev. To nas uvršča v države z nizko pojavnostjo tuberkuloze, kjer je treba ponovno uvesti aktivno iskanje primerov tuberkuloze v ogroženih skupinah prebivalstva (brezdomci, ostareli, alkoholiki, priseljenci, okuženi s HIV, izpostavljeni zdravstveni in laboratorijski delavci), poleg tega tudi dosledno pregledovanje kontaktov (oseb, ki so bile v stiku s kužnim bolnikom) in preprečevalno zdravljenje (prikrite) okužbe s tuberkulozo.
Cepljenje vseh novorojenčkov proti tuberkulozi ni več obvezno.
Pljučno tuberkulozo v začetnem obdobju 2 mesecev zdravijo v bolnišnicah, večinoma na Golniku, od 2-6 mesecev pa v specialistični ambulanti za pljučne bolezni.

18. marca 2015 obeležujemo Svetovni dan možganov, ki v letošnjem letu poteka pod geslom ».ZAKULISJE POGLEDA «

Možgani so najbolj neverjeten in kompleksen organ v človeškem telesu. Sestavlja jih na milijone in milijone »električnih žic«, ki jih imenujemo nevroni. VEČ O MOŽGANIH....

Naši možgani so pod številnimi pritiski. Hiter življenjski ritem, obilica dela, telesne obremenitve, stresne situacije, nezdrava prehrana in drugi dejavniki spodbujajo nastajanje prostih radikalov, ki poškodujejo sestavine možganskih celic. Možgani so premalo prekrvljeni, s tem pa se zmanjša tudi dotok kisika in hranljivih snovi do možganskih celic. Posledice teh sprememb so lahko pozabljivost, raztresenost in motnje spomina. To se nam lahko zgodi ne glede na našo starost.
Bolezni, ki prizadenejo možgane so najpomembnejši vzrok invalidnosti v svetu.
Bolezni, ki najpogosteje prizadenejo možgane so: možganska kap, epilepsija, depresija, tumorji, travmatske poškodbe, Alzheimerjeva bolezen, okužbe, glavobol, motnje spanja in genetske motnje.

KAKO LAHKO POSKRBIMO ZA ZDRAVJE MOŽGANOV.
Z upoštevanjem preprostih nasvetov boste okrepili delovanje svojih možganov.

1. Vsak dan se gibajte, saj redna telesna vadba prispeva k boljši koncentraciji in pozornosti (npr. pol ure hoje, kolesarjenja, plavanja ali plesa).
2. Naporno delo občasno prekinite s počitkom, še preden vas napor popolnoma izčrpa.
3. Organizirajte se. Sestanke, dogodke in stvari, ki jih morate opraviti, si zapišite v poseben zvezek ali rokovnik.
4. Naučite se tehnik sproščanja. Zaprite oči, globoko vdihnite in izdihnite, osredotočite se na posamezne dele svojega telesa in sprostite mišice.
5. Urite spomin. Učite se tujih jezikov in se na pamet naučite pesmico. Povejte svojemu najbližjemu vsebino knjige, ki ste jo prebrali. Rešujte križanke in igrajte šah.
6. Redno se družite. Kadarkoli je mogoče, se srečujte s svojimi bližnjimi, prijatelji in drugimi ljudmi, saj to zmanjšuje stres in upad miselnih sposobnosti.
7. Ne podcenjujte pomembnosti zdrave prehrane. Prehrana, ki je dobra za vaše srce, je dobra tudi za vaše možgane. Jejte več sadja, zelenjave in celih zrn ter jedi z malo maščobe (pusto meso, perutnina brez kože, ribe).